Slovenijo je zajel vročinski val. V tem času nas vročina, ki puhti od vsepovsod, že sama po sebi spodbudi, da se čez dan, če je le mogoče, zadržujemo v zaprtih prostorih ali v naravi, v osvežujočem hladu sence drevesnih krošenj. Pri premagovanju vročine moramo pomagati občutljivejšim, predvsem starejšim, saj ti kljub visokim temperaturam preprosto ne zaznajo potrebe po pitju vode; dehidracija pa lahko, skupaj s spremenjenim učinkovanjem zdravil, povzroči resne zdravstvene zaplete. Seveda morajo biti v poletni vročini previdni tudi mlajši – ne le posamezniki s kroničnimi srčno-žilnimi ali respiratornimi obolenji, ampak tudi športniki in rekreativci ter, seveda, zaposleni, ki dela opravljajo na prostem. Vse to je znano – a kljub temu še vedno vse prepogosto pozabljeno, kar vedno znova potrjujejo urgentni primeri in vse prej kot blage bolezenske epizode.

Pregretje zaradi povišane zunanje temperature lahko povzroči izgubo zavesti ali epileptične krče. Takih primerov sicer ni veliko, so pa tej nevarnosti izpostavljeni predvsem gradbeni oziroma cestni delavci – pa tudi športniki, ki se, denimo, v hudi vročini udeležijo gorskega maratona. V času izrazito visokih zunanjih temperatur pa lahko pride tudi do toplotne izčrpanosti ali toplotnega udara; v obeh primerih je treba takoj poklicati zdravnika oziroma na številko 112.

Toplotna izčrpanost 

Toplotni udar 

V poletnem času človekov organizem zaradi visokih temperatur izgublja več tekočine, posledično pa se lahko spremeni oziroma poveča učinkovitost določenih zdravil – denimo zdravil za zniževanje krvnega tlaka ali zdravil za odvajanje vode. Pri zdravilih za hipertenzijo se krvni tlak lahko preveč zniža, zato je poleti priporočeno dvojno merjenje krvnega tlaka, v sedečem in stoječem položaju. Če je krvni tlak, ki je izmerjen stoje, nizek, je priporočljivo zmanjšati ali celo prehodno opustiti predpisani odmerek zdravila ter se o tem posvetovati tudi z osebnim zdravnikom. Zdravila za odvajanje vode pa v poletnem času lahko povzročijo prekomerno izsušenost telesa.