V skladu z določili Zakona o delovnih razmerjih in v skladu z določili Kolektivne pogodbe za kovinsko industrijo Slovenije  je družbenik  družbe Megras, gradbeništvo in strojništvo  d.o.o., dne 04.11.2024  sprejel naslednje dopolnitve:

 

PRAVILNIK O DELOVNIH RAZMERJIH

 

Temeljne določbe

1.člen

S tem pravilnikom se določajo pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev iz delovnega razmerja.

Določbe tega pravilnika veljajo za vse delavce družbe ne glede na način sklenitve oziroma obliko sklenjenega delovnega razmerja in ne glede na položaj delavca v delovnem procesu.

2.člen

Delovno razmerje je prostovoljno pogodbeno razmerje med delavcem in družbo, ki se sklene zaradi opravljanja določenih del .

3.člen

Delovno razmerje se sklene s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi v kateri se določijo tiste pravice in posebnosti, ki se nanašajo na delovno mesto, za katerega je delavec sklenil delovno razmerje.

4.člen

Delavec ima pravico in dolžnost, da se v času trajanja delovnega razmerja usposablja in izobražuje v skladu s potrebami delovnega postopka.

5.člen

O uresničevanju posamičnih pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev določa, če drug splošni akt ali ta pravilnik ne določa drugače,  direktor.

O ugovoru  na drugi stopnji odloča organ, ki je opredeljen v Aktu o ustanovitvi družbe.

 

Sklenitev delovnega razmerja

6.člen

Delavec sklene delovno razmerje v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih in kolektivno pogodbo.

Odločitev  o potrebi po sklenitvi delovnega razmerja sprejme direktor .

 

Varovanje delavcev

7. člen

Delodajalec ne sme s tehničnimi sredstvi nadzorovati prostorov, ki so namenjeni za počitek in osebne potrebe delavcev.

 

Delodajalec mora sprejeti ustrezne ukrepe in ureditve, ki preprečujejo, da bi bili delavci pri delu izpostavljeni zastrašujočim, sovražnim, nasilnim ali ponižujočim pojavom, s čimer se pri delodajalcu vzpostavlja delavcem prijazno delovno okolje.

 

Prednostna pravica do zaposlitve

8. člen

Delodajalec  je dolžan delavca, ki mu je bila pri njem odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, pisno obvestiti na njegov zadnji naslov o objavi potreb po novem delavcu na Zavodu za zaposlovanje, če delodajalec v roku enega leta od prenehanja delovnega razmerja zaposluje nove delavce.

 

9. člen

Objava delovnega mesta mora vsebovati:

- firmo in sedež delodajalca,

- naziv delovnega mesta, ki se objavlja,

- čas, za katerega se sklepa delovno razmerje,

- posebne pogoje za sklenitev delovnega razmerja,

- rok za prijavo,

- rok, v katerem bo kandidat obveščen o izbiri.

Delodajalec mora v osmih dneh po zaključenem postopku izbire pisno obvestiti neizbranega kandidata, da ni bil izbran.

 

Delodajalec je dolžan neizbranemu kandidatu na njegovo zahtevo vrniti vse dokumente, ki mu jih je predložil kot dokaz za izpolnjevanje zahtevanih pogojev za opravljanje dela.

 10. člen

 Pogodba o zaposlitvi

 

Z delavcem, ki je izbran, se sklene pogodba o zaposlitvi, s katero se uredijo naslednja vprašanja:

- sklenitev in trajanje delovnega razmerja,

- delovno mesto, za katero se sklene delovno razmerje,

- poskusno delo (če se zahteva),

- pripravništvo (če se delovno razmerje sklepa s pripravnikom),

- kraj opravljanja dela,

- delovni čas, odmori, počitki in dopust,

- zagotavljanje varstva pri delu,

- izobraževanje,

- plača (zahtevnostna skupina- tarifni razred in plačilni

razred, znesek osnovne bruto plače na uro, dodatki) in drugi

prejemki ter povračila stroškov v zvezi z delom,

- način ugotavljanja delovne uspešnosti,

- način spreminjanja pogodbe o zaposlitvi,

- druge pravice in obveznosti delodajalca in delavca,

- konkurenčna prepoved.

 

Delodajalec mora delavca pred podpisom pogodbe o zaposlitvi seznaniti z vsebino kolektivne pogodbe in splošnih aktov, ki določajo njegove pravice in obveznosti.

Delodajalec mora kolektivno pogodbo in splošne akte hraniti na mestu, dostopnem vsem delavcem. Delavec lahko kadarkoli zahteva vpogled v vsebino kolektivne pogodbe in splošne akte, česar mu delodajalec ne more odreči.

 

Če so pravice in obveznosti delodajalca in delavca, ki se urejajo s pogodbo o zaposlitvi, natančneje določene s kolektivno pogodbo ali s splošnim aktom delodajalca, zadostuje, če se pogodba o zaposlitvi v zvezi s temi pravicami in obveznostmi sklicuje na te pogodbe oziroma akte.

 

Obveznost varovanja poslovne skrivnosti

11. člen

 

Delavec ne sme izkoriščati za svojo osebno uporabo ali izdajati tretjemu delodajalčevih poslovnih skrivnosti, ki jih kot take določi delodajalec in ki so bile delavcu zaupane ali s katerimi je seznanjen na drug način.

Za poslovno skrivnost se štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba.

 

Poskusno delo

12. člen

                 

Organ, ki odloči o sprejemu delavca v delovno razmerje, lahko določi poskusno delo in način spremljanja tega ter sprejme oceno o uspešnosti poskusnega dela delavca. Poskusno delo traja le toliko časa, kot je bilo določeno v objavi. Ocena o poskusnem delu mora biti delavcu vročena v pisni obliki najmanj tri dni pred iztekom poskusnega dela, sicer se šteje, da je delavec poskusno delo uspešno opravil.

 

Če delavec po svoji volji odpove delovno razmerje v času poskusnega dela, se za dan prenehanja delovnega razmerja šteje dan, ko delavec poda pisno odpoved.

Trajanje poskusnega dela za posamezna dela znaša:

- za dela I. do III. tarifnega razreda največ 1 mesec,

- za dela IV. tarifnega razreda največ 2 meseca,

- za dela V. tarifnega razreda največ 3 mesece,

- za dela VI. tarifnega razreda največ 4 mesece,

- za dela VII., VIII in IX. tarifnega razreda največ 6 mesecev.

Z načinom spremljanja poskusnega dela mora biti delavec seznanjen pred nastopom dela.

 

Delavec mora biti z oceno o opravljenem poskusnem delu seznanjen tri dni pred iztekom poskusnega dela, sicer se šteje, da je poskusno delo uspešno opravil.

 

13. člen

Delavci sklepajo delovno razmerje na podlagi odločitve direktorja.

Nihče ne more začeti delati v podjetju, če ni sklenil pogodbe o zaposlitvi.

Delavec mora pred pričetkom dela delodajalcu predložiti dokument iz katerega je razvidna dosedanja delovna doba.

Delovno razmerje se šteje za sklenjeno z dnem, ko delavec začne delati, oz. z dnem, ko bi moral začeti delati, pa iz opravičljivih razlogov tega ni mogel.

 

14. člen

Imenovanje direktorja se opravi na način in po postopku, ki ga določa akt o ustanovitvi družbe.

 

Postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje del in postopek ugotavljanja pričakovanih rezultatov dela

15. člen

-        Določbe tega člena se uporabljajo za ugotavljanje odpovednega razloga nesposobnosti v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.

-        Delodajalec lahko začne postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti, ter postopek ugotavljanja pričakovanih rezultatov dela delavca le na podlagi predhodno zbrane dokumentacije, ki mora izkazovati delavčevo uspešnost pri delu.

-        Delodajalec najmanj tri dni pred razgovorom vroči delavcu dokumentacijo, na podlagi katere je začel postopek.

-        V času poskusnega dela tega postopka ni mogoče voditi.

 

Opravljanje drugega dela

16. člen

V času delovnega razmerja delodajalec lahko odredi delavcu opravljanje druge vrste dela, kot dela, določena s pogodbo o zaposlitvi, na podlagi pisne odredbe, in sicer v naslednjih primerih:

-        Delavcu, pri katerem je na delovnem mestu podana neposredna nevarnost za njegovo zdravje,

-        Če je delo nujno potrebno opraviti, da se prepreči večja škoda,

-        Ob nenadnih okvarah delovnih naprav,

-        V primeru nenadno povečanega obsega del na drugem delovnem mestu,

-        Nadomestitev  začasno odsotnega delavca,

-        Izrečenega varstvenega ali vzgojnega ukrepa,

-        Zmanjšanju obsega dela na delovnem mestu,

-        Uvajanja nove ali izboljšava obstoječe tehnologije ali organizacije dela

 

če delo ustreza usposobljenosti, ter zdravstveni zmožnosti delavca.

17. člen

Delavec je dolžan opravljati drugo vrsto dela, dokler obstajajo zgoraj navedeni razlogi in sicer največ 65  delovnih dni v koledarskem letu.

 

Za čas opravljanja drugega dela na osnovi odredbe iz 1. in 3. odstavka tega člena, delavec prejme plačo, ki je zanj ugodnejša.

 

Določanje in reševanje presežnih delavcev

 

Delodajalec se je dolžan posvetovati s sindikatom oz. z delavci pred sprejemom odločitve, ki se nanaša na takšne spremembe v strukturi in obsegu programa, proizvodnje, tehnologije in organizacije poslovanja, ko obstoji verjetnost, da bodo te spremembe privedle do poslovnih razlogov za prenehanje potreb po delu večjemu številu delavcev

 

Razporejanje delavcev

18. člen

Delavec je razporejen na delovno mesto, za katero je s pogodbo o zaposlitvi sklenil delovno razmerje.

 

Ob nastopu dela je delavec praviloma razporejen v začetno zahtevnostno skupino v tarifnem razredu, v katerega spada delovno mesto, na katerega je bil razporejen ob sklenitvi delovnega razmerja.

19. člen

Delodajalec mora razporediti delavca invalida oziroma delavca z zmanjšano delovno zmožnostjo na ustrezno delovno mesto v petnajstih dneh od dneva pravnomočnosti sklepa pristojne komisije, ki ugotovi spremenjene delovne zmožnosti delavca.

20. člen

 

Delavec, za katerega se ugotovi, da nima potrebnega znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta, h katerim je razporejen, ali za katerega se ugotovi, da ne dosega pričakovanih rezultatov dela, je razporejen na drugo delovno mesto, ki ustreza njegovemu znanju in zmožnosti.

 

Razporejanje delovnega časa

 

21. člen

Delovni čas v družbi traja 40 ur tedensko.

Začetek in konec delovnega časa določi direktor.

 

Kot  nočno delo se šteje delo med 22. in 6. uro naslednjega dne, za nočno delovno izmeno pa se šteje osem nepretrganih ur v času med 22. in 6. uro naslednjega dne.

 

22. člen

Delovni čas je lahko med letom neenakomerno razporejen, če to zahteva narava določenih del oz. nalog, zaradi organizacije dela, boljše izkoriščenosti delovnih sredstev in racionalnejše izrabe delovnega  časa. V tem primeru se upošteva zakonska dolžina delovnega časa kot povprečna delovna obveznost delavca za obdobje dvanajst mesecev.

23. člen

Odločitev o neenakomerni razporeditvi delovnega časa sprejme direktor. Glede na potrebe delovnega procesa direktor na začetku koledarskega leta določi Razpored delovnih obveznosti po urah za leto  in določi delovna mesta na katerih je delovni čas neenakomerno razporejen.

24. člen

Delovni čas za posameznega delavca se lahko razlikuje od delovnega časa ostalih delavcev.

25. člen

Razporeditev delovnega časa za posameznega delavca odredi zaradi potreb delovnega procesa direktor.

 

Nadurno delo

26. člen

Delavci so dolžni delati preko polnega delovnega časa v skladu z zakonom v naslednjih primerih :

-        v primerih izjemoma povečanega obsega del,

-        če je potrebno nadaljevanje delovnega ali proizvodnega procesa, da bi se preprečila materialna škoda ali nevarnost za življenje in zdravje ljudi,

-        če je nujno, da se odvrne okvara na delovnih mestih, ki bi povzročila prekinitev dela

-        če je potrebno, da se zagotovi varnost ljudi in premoženja ter varnost prometa,

-        v drugih izjemnih, nujnih in nepredvidenih primerih, določenih z zakonom ali kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti.

27. člen

Delodajalec mora delavcu nadurno delo odrediti v pisni obliki praviloma pred začetkom dela, če to ni možno pa se nadurno delo odredi ustno, pisna odreditev pa se delavcu vroči najkasneje do konca delovnega tedna v katerem je opravljal nadurno delo.

28. člen

Nadurno delo lahko traja največ 8 ur na teden, največ 20 ur na mesec in 170 ur na leto. S soglasjem delavca pa največ 230 ur na leto.

 

Odmori, dopusti, počitki

29. člen

Pri delu z nepretrganim delovnim časom traja odmor 30 minut in se razporedi tako, da delo ni moteno . Čas odmora se všteva v delovni čas.

30. člen

Tudi delavec, ki dela manj kot polni delovni čas ima pravico do odmora v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo.

31. člen

Delavec ima med dvema zaporednima dnevoma pravico do nepretrganega dnevnega

počitka najmanj 12 ur.

32. člen

Delavec ima pravico do nepretrganega tedenskega počitka najmanj 24 ur. Če je nujno, da dela na dan svojega tedenskega počitka, mu mora biti zagotovljen tak počitek kak drug dan, praviloma pa v naslednjem tednu.

33. člen

Ostale določbe glede dopusta se uporabljajo v skladu z zakonom o delovnih razmerjih.

34. člen

Delavec ima pravico do odsotnosti z dela zaradi osebnih okoliščin s pravico do nadomestila osebnega dohodka do 7 delovnih dni v koledarskem letu v naslednjih primerih:

 

- lastne poroke                                                                                2 dni

- poroke otroka na delovni dan                                              1 dan

- oče ob rojstvu otroka                                                          1 dni

- smrti zakonca ali otroka                                                      3 dni

- smrti staršev                                                                        2 dni

- smrti zakončevih staršev, bratovsester, starih staršev            1 dan

- selitve stalnega prebivališča delavca                                    1 dan

- elementarnih nesreč                                                         do 3 dni

 

V primerih iz prejšnjega odstavka delavcu odsotnosti praviloma ni mogoče zavrniti.

 

Odsotnost v zgornjih primerih je treba izrabiti ob nastopu dogodka. Odsotnost je v breme delodajalca.

Odsotnosti z dela zaradi lastne poroke ali selitve je delavec dolžan napovedati najkasneje deset delovnih dni prej, ostale ob nastanku dogodka.

 

Odsotnosti delavec dogovarja s svojim nadrejenim in mu jih tudi javlja.

 

35. člen

Delavec ima pravico do odsotnosti brez nadomestila plače zlasti v naslednjih primerih:

- neodložljivih osebnih opravkov

- zasebnega potovanja

- nege družinskega člana, ki ni medicinsko potrebna

- popravilo hiše oz. stanovanja

- zdravljenje na lastne stroške

 

Delavec zahtevo po neplačani odsotnosti naslovi na direktorja družbe, ki o zadevi odloči. Direktor lahko  zahtevo po neplačani odsotnosti zavrne, če zahteve delovnega procesa tega ne dopuščajo .

 

Letni dopust

36. člen

Delavec ima pravico  do letnega dopusta v posameznem koledarskem letu, ki ne more biti krajši kot štiri tedne, ne glede na to, ali dela polni ali krajši delovni čas.

 

37. člen

Delavec pridobi pravico do celotnega dopusta, ko mu preteče čas nepretrganega delovnega razmerja, ki ne sme biti daljši od šest mesecev.

Če delavec v koledarskem letu ne izpolni tega pogoja ima pravico do letnega dopusta v sorazmerju s časom prebitim na delu .

 

38. člen

Letni dopust je mogoče izrabiti v več delih s tem, da mora en del trajati najmanj dva tedna.

Plan izrabe letnega dopusta  se določi v začetku vsakega koledarskega leta.

 

39. člen

Število dni letnega dopusta, ki pripada posameznemu delavcu se določi tako, da se sešteje število dni, ki jih prejme delavec po osnovah in merilih :

 

Delovna doba:

 

- nad 3 leta                                                                        1 dan

- nad 5 let                                                                          2 dni

- nad 10 let                                                                        3 dni

- nad 20 let                                                                        4 dni

- nad 30 let                                                                        5 dni

 

Pogoji dela :

Delavec ima pravico do povečanega dopusta od 1 do 3 dni za posebne pogoje dela v skladu s panožno kolektivno pogodbo.

Strokovna zahtevnost delovnega mesta :

- delavcem na delovnih mestih, za katera se zahteva

  srednja strokovna izobrazba ali višja strokovna izobrazba                                1 dan

 - delavcem na delovnih mestih, za katera se zahteva

  visoka strokovna izobrazba                                                                            2 dni

 

Socialno zdravstveni kriteriji :

 

- delovni invalidi  III. kat. in delavci z najmanj 60 % telesno okvaro                     3 dni

- starši oz. delavci, ki negujejo in varujejo težje telesno ali duševno

  prizadeto osebo                                                                                             3 dni

-  delavec  za vsakega otroka do 15 let starosti                                                          1 dan

- delavci, ki so dopolnili 50 let starosti                                                               3 dni

 

Letni dopust delavca po zakonu in kriterijih kolektivne pogodbe dejavnosti skupaj ne presega 33 delovnih dni oz. 35 delovnih dni za nočnega delavca, če ni drugače določeno s pogodbo o zaposlitvi.

 

Disciplinska odgovornost

40. člen

Delavec, ki po svoji krivdi ne izpolnjuje svojih dolžnosti in delovnih obveznosti, ali ki ne upošteva sklepov oz. odločitev, sprejetih v družbi, krši delovno dolžnost.

 

Kazenska odgovornost oz.odgovornost za gospodarski prestopek ali za prekršek ne izključuje disciplinske odgovornosti delavca, če pomeni tako dejanje tudi kršitev delovne obveznosti.

 

Delavec je disciplinsko odgovoren za kršitev delovnih obveznosti, ki jih določa zakon, splošna kolektivna pogodba, ta pravilnik in poseben pravilnik o odgovornosti.

 

Odškodninska odgovornost

41. člen

Kadar delavec pri delu ali v zvezi z delom namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči škodo, višine škode pa ni mogoče natančno ugotoviti ali bi ugotavljanje povzročilo nesorazmerne stroške, se odškodnina odmeri v pavšalnem znesku.

Pavšalna odškodnina za posamezni škodni dogodek je lahko največ 1 povprečna plača delavca v obdobju zadnjih treh mesecev pred nastankom škodnega dogodka.

Če med delavcem in delodajalcem, v primeru ugotovljene škode, ni sklenjena pisna poravnava o plačilu odškodnine, delodajalec uveljavlja plačilo odškodnine pred prisojnim sodiščem.

 

Postopki delodajalca pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi

42. člen

Pisno opozorilo delavcu, da mu lahko v primeru ponovne kršitve pogodbenih in drugih obveznosti redno odpove pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga, mora vsebovati navedbo kršitve pogodbenih ali drugih obveznosti, obrazložitev in pravno podlago za odpoved.

 

Odpovedni rok

43. člen

Čas ko mora delavec ostati na delu - odpovedni rok je:                                                   

- za delavce I., II. in III. tarifnega razreda 1 mesec,

- za delavce IV. in V. tarifnega razreda 2 meseca,

- za delavce VI., VII., VIII. in IX. tarifnega razreda 3 mesece.

Odpovedni rok, naveden v prvem odstavku, se lahko s sporazumom

med delodajalcem in delavcem tudi skrajša.

V času odpovednega roka ima delavec pravico do 12 ur odsotnosti z dela na mesec z nadomestilom plače, kot da bi delal, zaradi iskanja nove zaposlitve.

Odsotnost z dela iz prejšnjega odstavka lahko delavec izrabi po urah v dogovoru z delodajalcem.

 

 

Varstvo pri delu

44. člen

Družba zagotavlja potrebne pogoje za varstvo pri delu v skladu z zakonom.

Delavec je dolžan upoštevati ukrepe za varno delo in pazljivo opravljati dela delovnega mesta, da zavaruje svoje življenje in zdravje ter zdravje drugih delavcev.

 

 Izobraževanje

45.  člen

Izobraževanje v skladu s potrebami delovnega procesa pri delodajalcu je:

-        izobraževanje za pridobitev nove stopnje izobrazbe,

-        usposabljanje

-        izpopolnjevanje

 

Delodajalec krije stroške v skladu s kolektivno pogodbo.

 

Učenci, vajenci in študenti

46.  člen

Učencem in študentom na praksi pripada za polni delovni čas obvezne prakse plačilo najmanj v višini 15% povprečne plače v Republiki Sloveniji za pretekli mesec.

Vajencem pripada izplačilo skladno z zakonom in učno pogodbo.

Učenci, vajenci in študenti imajo pravico do vseh dodatkov za opravljeno delo.

Učenci, vajenci in študenti na praksi imajo pravico do plačila tudi, če prejemajo štipendijo.

Delodajalec bo v skladu z možnostmi in potrebami praviloma obdržal vajenca na delu najmanj 9 mesecev po preteku obveznega vajeniškega razmerja.

47.  člen

Vajencem, ki so sklenili učno pogodbo z delodajalcem, gredo najmanj pravice, določene z zakonom.

 

 Obveščanje

48.  člen

 

Delodajalec je dolžan delavce obveščati o:

- večletnih in letnih planih delodajalca,

- pomembnejših poslovnih in razvojnih odločitvah, ki vplivajo na ekonomski in socialni položaj delavcev,

- doseženih letnih in medletnih poslovnih rezultatih,

- osnutkih oziroma predlogih splošnih aktov in sklepov, s katerimi se v skladu s kolektivno pogodbo na splošno urejajo določena vprašanja s področja delovnih razmerij in delitve plač, pa tudi o drugih vprašanjih in zadevah, za katere meni, da lahko pomembno vplivajo na kakovost dela in izpolnjevanje tekočih in dolgoročnih planskih obveznosti ter na počutje delavcev ter njihov pozitivni odnos.

O vprašanjih iz prve, druge in četrte alinee se delavci obvestijo pred sprejemom odločitev, o poslovanju pa po preteku vsakega obračunskega obdobja.

 

49. člen

Delavec mora obveščati delodajalca o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo oziroma bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti, in o vseh spremembah podatkov, ki vplivajo na izpolnjevanje pravic iz delovnega razmerja.

 

Plače, nadomestila plače in dodatki

50. člen

V pogodbi o zaposlitvi se določi znesek osnovne plače delavca v EUR.

Plača se izplačuje najmanj enkrat mesečno do 18. v mesecu.

 

51. člen

Plače delavcev so odvisne od:

- osnovne plače,

- delovne uspešnosti,

- dodatkov,

- posebne stimulacije,

- drugih elementov, določenih v tej pogodbi oziroma v podjetniški

kolektivni pogodbi ali drugem splošnem aktu delodajalca.

 

Delavcem morajo biti zagotovljene osnovne plače ter dodatki in nadomestila plače najmanj v višini, kot to določa ta pogodba.

Osnovne plače pri delodajalcu so javne. Dejanska izplačila plač za posamezne delavce so zaupne narave in z njimi razpolaga izključno in samo delodajalec oziroma njegovo poslovodstvo.

52. člen

V pogodbi o zaposlitvi delodajalec in delavec določita osnovno plačo delavca.

 

Osnovna plača delavca za polni delovni čas, predviden delovni učinek delavca in normalne delovne pogoje s katerimi je bil delavec seznanjen pred sklenitvijo delovnega razmerja oziroma pred razporeditvijo, ne sme biti nižja od izhodiščne plače, ki je določena v tarifni prilogi te pogodbe za skupine del oziroma delovnih mest (tarifni razred), kamor je razvrščeno delo oziroma delovno mesto, ki ga delavec opravlja.

 

53.člen

Za delo v času, ki je delavcem manj ugoden, pripadajo delavcem naslednji dodatki za poln delovni čas :

 

- za delo v popoldanski izmeni                                  15%

- nočno delo                                                            50%

- delo preko polnega delovnega časa                         50%

- delo ob nedeljah in drugih prostih dnevih

po delovnem koledarju                                            50%

- delo na državne praznike oziroma dela

proste dneve po zakonu                                          50%

 

 

Dodatki se obračunavajo in izplačujejo le za čas, ko je delavec delal v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada.

Dodatki se med seboj ne izključujejo, razen dodatkov za delo na dan praznikov in dela prostih dnevov po posebnem zakonu in dodatka za delo v nedeljo.

Delavcu pripada dodatek od osnovne plače oziroma urne postavke za čas pripravljenosti na delo doma najmanj v višini 5%. Delavcu pripada na tej podlagi le dodatek in ne tudi osnovna plača.

V primeru, da delavec opravlja redno delo na dan praznika oziroma dela prosti dan po posebnem zakonu, mu poleg dodatka pripada tudi nadomestilo plače za ta dan.

Delavcu pripada dodatek za skupno delovno dobo najmanj v višini 0,5% od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto delovne dobe.

54.člen

Delavec ima za čas upravičene odsotnosti z dela ali za dneve , ko se ne dela pravico do nadomestila plače v višini, ki jo določa splošna kolektivna pogodba oz.zakon.

Med odsotnosti z dela, za katere ima delavec pravico do nadomestila plače štejejo:

- zaradi bolezni,

- zaradi poklicne bolezni ali poškodbe pri delu, na poti na delo ali na poti z dela,

- zaradi letnega dopusta in odsotnosti iz prvega odstavka 23. člena te kolektivne pogodbe,

- na dela prosti dan po zakonu o praznikih in dela prostih dnevih,

- zaradi izobraževanja v interesu delodajalca ali če je delavec na izobraževanje napoten,

- v primeru sklicevanja zborov delavcev, ki jih skliče delodajalec,

 

- za čas stavke, organizirane po zakonu o stavki in stavkovnih pravilih, v primeru bistvenega kršenja kolektivnih pogodb, kadar so izčrpane vse pogajalske možnosti,

- v drugih primerih, določenih z zakonom, kolektivno pogodbo ali splošnim aktom delodajalca.

V vseh primerih iz prejšnjega odstavka je osnova za izračun nadomestila plače plača delavca v preteklem mesecu za polni delovni čas, valorizirana z rastjo osnovnih plač za tekoči mesec pri delodajalcu. Plača iz prejšnjega stavka ne vsebuje nadomestil.

Nadomestilo plače znaša 100% osnove, razen primerov iz prve alinee prvega odstavka tega člena, ko znaša najmanj 80% osnove.

 

Drugi osebni prejemki

55.člen

Delavcem pripadajo še naslednji prejemki

- regres za letni dopust

- jubilejne nagrade

- odpravnine ob upokojitvi in v primeru trajno presežnih delavcev

- solidarnostne pomoči

 

56.člen

Regres za letni dopust pripada delavcu enkrat letno in se izplača do konca meseca junija. Pravica delavca do izplačila regresa za letni dopust je vezana na pravico do izrabe dopusta.

57.člen

Delavcu pripada jubilejna nagrada za:

- za 10 let delovne dobe             

- za 20 let delovne dobe             

- za 30 let delovne dobe             

58.člen

Delavcu pripada odpravnina ob upokojitvi v višini treh povprečnih mesečnih plač v gospodarstvu  RS za pretekle tri mesece oz.v višini treh mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to  za delavca ugodneje. Delavec ni upravičen do odpravnine, če mu je družba dokupila delovno dobo.

 

Solidarnostne pomoči

59. člen

Delavcu oziroma njegovi družini pripada solidarnostna pomoč v višini najmanj ene povprečne plače delavcev pri delodajalcu oziroma povprečne plače v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodnejše, in sicer v

naslednjih primerih:

- smrt delavca                                                dve povprečni plači

- smrt ožjega družinskega

člana                                                    ena povprečna plača

- ob nastanku težje

invalidnosti                                           ena povprečna plača

- elementarne nesreče ali požari,

ki prizadenejo delavca                            ena povprečna plača

 

Delavcu pripada solidarnostna pomoč enkrat letno tudi v primeru daljše bolezni (nad 3 mesece). O višini solidarnostne pomoči se dogovorita delodajalec in sindikat glede na okoliščine posameznega primera.

Sestavo ožje družine iz druge alinee prvega odstavka tega člena je potrebno tolmačiti v smislu zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.

60.člen

Delavci so upravičeni tudi do povračila stroškov v zvezi z delom:

- prehrana med delom v kolikor ni zagotovljena

- prevoz na delo in z dela v višini 80 % od stroškov javnega prevoza

- službena potovanja  v skladu z veljavnimi predpisi

- terenski dodatek

- nadomestilo za ločeno življenje

 

Inovacije

61.člen

Delavcu pripada za inovacijo najmanj 5% letne čiste gospodarske  koristi. Nadomestilo za inovacijo se določi s pogodbo med inovatorjem in delodajalcem.

 

Prenehanje pogodbe o zaposlitvi

62.člen

Pogodba o zaposlitvi preneha veljati:

Ø  s potekom časa, za katerega je bila sklenjena

Ø  s smrtjo delavca ali delodajalca-fizična oseba

Ø  s sporazumno razveljavitvijo

Ø  z redno ali izredno odpovedjo

Ø  s sodbo sodišča

Ø  po samem zakonu, v primerih, ki jih določa ZDR

Ø  drugih primerih, ki jih določa  zakon

 

Varstvo pravic delavcev

63.člen

če delavec meni, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz delovnega razmerja ali krši katero od njegovih pravic iz delovnega razmerja, ima pravico pisno zahtevati, da delodajalec kršitev odpravi oz. da svoje obveznosti izpolni.

Če delodajalec v roku osem dni po vročeni pisni zahtevi delavca ne izpolni svoje obveznosti iz delovnega razmerja oz. ne odpravi kršitve, lahko delavec v roku 30 dni od poteka roka za izpolnitev obveznosti, zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem.

64.člen

Delavec lahko denarne terjatve iz delovnega razmerja uveljavlja neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem.

 

Pravica do odklopa

65.člen

Delodajalec mora delavcem zagotoviti pravico do odklopa, s katero zagotovi, da delavec v času izrabe pravice do počitka oziroma v času upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom ne bo na razpolago delodajalcu.

Delodajalec ne prevzema nobene odgovornosti za samovoljno odzivanje delavca na službene telefonske klice, elektronsko pošto, SMS sporočila ali katero koli drugo obliko službene komunikacije v času izrabe pravice do počitka in med upravičeno odsotnostjo z dela.

66.člen

Delavec, ki uveljavlja svojo pravico do odklopa skladno s tem pravilnikom, ne sme biti izpostavljen negativnim posledicam zaradi ukrepanja, ki ima za cilj uveljavitev pravice do odklopa.

67.člen

 V ta namen delodajalec sprejme naslednje ustrezne ukrepe:

Ø  Natančno določen delovni čas, vnaprej določen razpored dela ( Pravilnik o delovnem času)

Ø  Evidentiranje prisotnosti – dnevno (registracijska ura) (Sklep o registraciji delovnega časa)

Ø  V času ko je delavec odsoten ( dopust, bolniška), si v elektronski pošti aktivira samostojni odgovor o odsotnosti, v katerem navede tudi časovno obdobje odsotnosti.

Ø  Delavci so na skupnem razgovoru obveščeni, da se v privatnem času niso dolžni odzvati na klic ali e-pošto in da za neodzivnost ne bodo sankcionirani

Ø  Delavec je dolžan predati naloge in vse potrebne informacije sodelavcu oz. zato določeni osebi v podjetju preden je upravičeno odsoten z dela.

Ø  Delavci v primeru, da se ne spoštuje pravica do odklopa ali se zoper njih izvajajo kakšni ukrepi o tem obvestijo direktorja, ter morajo navesti kdo jo je kršil, kdaj in zaradi česa.

68.člen

Delodajalec oz. drugi zaposleni pri delodajalcu lahko izjemoma poseže v delavčevo pravico do odklopa v primeru:

Ø  višje sile ( nepričakovan dogodek, katerega posledicam se ni mogoče izogniti)

Ø  izjemnih okoliščin, ko bi bilo moteno poslovanje delodajalca

Ø  ko je to potrebno zaradi izvajanja pravic in obveznosti iz delovnih razmerij.

 

Prehodne in končne določbe

69.člen

 

Pravilnik sprejme družbenik  družbe .

Na isti način se sprejemajo spremembe in dopolnitve pravilnika.

 

70.člen

Glede pravic  in obveznosti, ki niso urejena v tem pravilniku, se uporabljajo določbe panožne kolektivne pogodbe in zakonskih predpisov.

 

71.člen

Pravilnik prične veljati takoj, ko ga sprejme družbenik  družbe.    

 

                                                                                                            Družbenik

                                                                                                                                Dragan Mešič